Kraj za igro

in nasmeh

Zimovanje - 4.dan

IN ŠE ZADNJI DAN...

Zadnji dan so se otroci prebudili z nasmehom na obrazu, saj so vedeli, da bodo še danes videli svoje starše. Za marsikaterega otroka je bil odhod na zimovanje prva ločitev od staršev, odhod v neznano.

Ta dan je vse šlo hitreje...Oblačenje, umivanje, zajtrk, še sanke so danes bolj drvele. Ob prihodu v hotel smo veliki in mali združili moči in v kovčke zložili prav vse. Le lepe spomine smo zaklenili v svoj spomin, da jih bomo lahko doma delili s svojimi najdražjimi: mamo, atijem, sestro, bratcem, babico, dedkom, možem, hčerko, sinom ...
Kovčki so bili pripravljeni in postavljeni v kot sobe ali na hodnik. Kot vse dni, pa tudi današnji dan ni minil brez presenečenja. Skupaj z avtobusom, ki je prišel po nas, se je pripeljala tudi ravnateljica. Veselje otrok je bilo veliko. Objeli so jo in ji to tudi pokazali. Besede so kar vrele iz njih. Govorili so drug čez drugega..., na vprašanje »Kako ste se imeli?« so brez oklevanja odgovorili »LEPO!«, pri vprašanju »Ali bi ostali še kakšen dan na Pohorju?«, pa so za kakšen trenutek pomislili, nato pa jih je večina kar v en glas zaklicala »NE!«.
Hitro smo se še zadnjič odpravili na kosilo. Misli pa so počasi že potovale proti domu... Veseli smo se posedli na avtobus. Kljub očitnemu pomanjkanju popoldanskega počitka, je le malokateri otrok na avtobusu zaspal. Nemir ob pričakovanju srečanja s starši je bil prevelik...
In končno smo zagledali ... najprej vrtec – otroci so začeli vzklikati »Vrtec, vrtec, vrtec...«, nakar so zagledali starše... Komaj so dočakali, da se je avtobus ustavil. Tako hitro, kot še nikoli do zdaj, so si oblekli jakne in že tekli v naročje staršev, bratcev, sestric... Težko je povedati, kdo je bil srečnejši – otroci ali starši :)

Zapisla spremljevalke otrok na zimovanju

Zimovanje - 4.dan