Kraj za igro

in nasmeh

NASTOP OTROK NA POSVETU ZDRUŽENJA RAVNATELJEV VRTCEV SLOVENIJE

Zakorakali smo v novo šolsko leto, ki je bil za skupino otrok od 4 do 6 let v enoti Moravske Toplice še posebej pester in zanimiv.
Ravnateljica me je prosila, da otroci naše skupine nastopajo na posvetu Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, ki je potekal od 6. do 7. septembra 2021 v hotelu Livada v Moravskih Toplicah, kjer je bila tudi svečana podelitev nagrad.

Dogovorili sva se, da se otroci predstavijo z domačo prekmursko besedo in plesom. Predstavili smo se z ljudsko gibalno igro Žijbki, s plesom Marko skače in gibalno Peričice. Za nastop smo imeli na razpolago štiri dni. Pridno smo vadili, se ob tem zabavali in spoznavali ljudsko izročilo. Seveda pa ni šlo brez prekmurske narodne noše, katero so nam z veseljem posodili v Vrtcu Beltinci. Takoj ko sem v igralnico prinesla obleke, so otroci z radovednostjo stekli do njih. Na otip so ugotovili, da je blago iz katerega so sešite obleke, precej bolj trdo in težko kot danes. Deklicam so bila všeč dolga krila in srajce, fantom pa bele hlače in brezrokavniki. Povedala sem jim, da so obleke sešite iz lanu, ki so ga kmetje nekoč sami sejali za svoje potrebe iz katerega so potem predice s pomočjo kolovratov stkale blago za obleke in posteljnino. Ob tem so imeli otroci priložnost spoznati, kakšna oblačila so nekoč nosili naši predniki, otroci v Prekmurju. Značilno za preteklost krajev je bila tudi ta, da so bili otroci največkrat bosi, ker ni bilo denarja s katerimi bi starši kupili obutev. Bili so začudeni nad povedanim saj so si težko predstavljali, da bi v današnjem času v vrtec prihajali bosi. Otroške oči so med pogovorom nenehno uhajale k stojalu z oblekami. Komaj so čakali, da se oblečejo. Ko so se oblekli, so odhajali do ogledala v igralnici in se v njem ogledovali. Občutek je bil nenavaden, potihnila je tudi komunikacija med otroki. Deklice so se vrtele in opazovale, kako se krila vrtijo okrog bokov. Stežka so po pomerjanju slekli obleke in čakali dan za nastop. V ponedeljek zjutraj so mamice deklicam doma po dogovoru z vzgojiteljicama spletle kite, ki so jih nekoč po navadi nosila dekleta, mame, babice, tete. Po zajtrku smo opravili generalko v skupnem prostoru v vrtcu. Po kosilu smo se preoblekli ter odšli peš do hotela. Na cesti so nas ljudje z radovednostjo opazovali, nam mahali iz avtomobilov in spraševali, le kam se odpravljamo tako lepo oblečeni. Ko smo vstopili v hotel, nas je toplo pozdravila ravnateljica vrtca Gornja Radgona, Breda Forjanič. Tudi sama ni skrivala navdušenja nad našim prihodom in videzom. Pozdravili so nas tudi hotelski delavci in gostje, ki so nas srečali v hotelu. Odšli smo v posebno sobo, kjer smo se sezuli in čakali, kdaj nas ravnateljica povabi na nastop. V kongresno dvorano so nas ravnatelji pospremili z bučnim aplavzom. Vsa trema, negotovost je minila. Med plesom na glasbo Marko skače smo strokovne delavke otroke spremljale na stare ritmične instrumente in sicer z udarjanjem kamna na kamen in palčko, ravnatelji pa so ritem popestrili s ploskanjem. Bila je prijetna atmosfera, otroci so svoj nastop opravili z odliko, na kar smo bile ponosne tudi same in jih pohvalile. Pohvale smo prejeli tudi s strani organizatorjev posveta. Vsem nastopajočim je pohvala veliko pomenila.
Kljub kratkemu času za pripravo in organizacijo nastopa, smo ponovno dokazali, da je možno prav vse, če strnemo moči. Hvala za pomoč staršem in Vrtcu Beltinci, organizatorjem pa za povabilo k sodelovanju. Besedi »SKUPAJ ZMOREMO« sta postali vodilo naše skupine tudi za naprej.

Zapisala vzgojiteljica Suzana Benčec

NASTOP OTROK NA POSVETU ZDRUŽENJA RAVNATELJEV VRTCEV SLOVENIJE